POZIV SVOBODOLJUBNIM LJUDEM,

ŽIVEMU LJUDSTVU!

Rojakinje in rojaki, sodržavljanke in sodržavljani!

Priče smo neizmernim krivicam, ki se dogajajo proti nam vsem s strani maloštevilnih na uradnih položajih, ki so bili kupljeni s strani nam sovražno usmerjenih globalističnih samozvanih elit in njihovih vazalov, katerih cilj ni, kot to sami trdijo, naše zdravje, temveč njihova brezmejna oblast nad našimi življenji in nad življenji vseh ljudi na zemlji. To tudi sami priznajo in ta svoj načrt opevajo kot »Veliko resetiranje«, kjer naj ne bi smeli odločati niti o lastnih mislih, kaj šele telesih, premoženja pa naj sploh ne bi imeli nobenega.

Tiranija, ki jo uvajajo, temelji na samih lažeh, ki pa jih s pomočjo plačanih ustanov in medijev razširjajo kot sveto in edino resnico.

A mi vemo, da so pri SZO spremenili definicijo pandemije in iz nje izbrisali smrtnost ter se naslonili zgolj na nalezljivost bolezni, brez smrtnosti. Zato so pri nas lahko bolezen, ki ima manjšo smrtnost kot gripa (corona 0,15% – gripa: 0,2%), na podlagi tega zakonsko izenačili s kugo (smrtnost več kot 50%).

Vemo, da je izraz »asimptomatski bolnik«, s katerim strašijo ljudi, izmišljen in v resnici pomeni zdravega človeka, ki ni kužen.

Vemo, da številke »bolnikov« utemeljujejo s postopkom PCR, ki daje v 95% primerih lažne pozitivne rezultate.

Vemo, da se je na podlagi medicinsko napačnih protokolov zdravljenja (ventilator) v bolnicah po vsem svetu pobilo na tisoče ljudi, namesto, da bi jim pomagali z zanesljivimi zdravili, ki so jih države po vsem svetu kljub njihovi učinkovitosti in dolgotrajni siceršnji uporabi (Hidroksiklorokin, ivermectin) prepovedale zaradi pritiskov in pogodb s farmacevtskimi podjetji in bankami in sicer zaradi namena prodaje eksperimentalnih cepiv, ki sicer ne bi dobila dovoljenja za uporabo.

Državniki in uradni strokovnjaki po svetu zaradi pritiskov bank silijo odrasle in otroke v nošenje mask, ki dokazano glede prenašanja virusov niso koristne, so pa hudo škodljive za zdravje, še posebej za dihala, ter obljubljajo, da bi naj bilo treba maske nositi večno, enako bi se naj bilo treba večno fizično izogibati drugim ljudem in enako večno se bi naj bilo treba prepuščati eksperimentalnim injekcijam, kar propagirajo kot neizogibno »novo normalnost«, ki bi naj »rešila svet«, v resnici pa bi nas ponižala iz živih ljudi v njihovo predmetno lastnino. Množično že cepijo s to eksperimentalno genetsko terapijo naše otroke, čeprav so ravno otroci skorajda popolnoma imuni na omenjeno bolezen, imajo pa lahko zelo hude težave z zdravjem po prejemu škodljivih injekcij, in kot kaže nameravajo pocepiti vse brez izjeme, s pomočjo najrazličnejših pritiskov in prisile in že najavljajo, da se bo »moral« ta njihov prisilni in zelo škodljivi medicinski eksperiment v prihodnje ponavljati večkrat na leto.

Tega jim ne bomo dovolili!

Tega nikoli ne bi dovolili tudi naši predniki, ki so se vedno znova postavljali po robu vsem zgodovinskim krivicam, ki so se jim godile in tega nam tudi naši potomci nikoli ne bi odpustili.

Vedno bolj nas stiskajo v kot in časa za enoten nastop zmanjkuje.

Enoten nastop je predpogoj, da se izvijemo iz te globalistične pasti.

V ključnem trenutku, ki prihaja, se moramo kljub različnim pogledom na podrobnosti združeno postaviti za temeljna skupna načela, predvsem za našo svobodo.

Enotnost v skupnem prepričanju, da je svoboda temelj smisla življenja, je predpogoj, ni pa tudi edini pogoj, da nam uspe. Poleg enotnosti potrebujemo tudi temeljno skupno vizijo prihodnosti, ki jo želimo priklicati namesto sprevržene in bolne vizije, ki nam jo ponujajo globalisti preko njihovih agentov, oseb na vodilnih položajih naše države, ki so nas, na kratko rečeno, vse skupaj izdali.

Ti izdajalci, ki sedijo na visokih državnih položajih in izdajajo nezakonite, neustavne in nehumane odloke s katerimi terorizirajo ljudi, še posebej stare, šibke in otroke, pa tudi vse ostale, pravijo, da nas mučijo in trpinčijo zgolj zaradi našega zdravja, dejansko pa to počnejo zaradi pogodb, ki so jih v našem imenu podpisali z globalisti.

Vse te pogodbe pa se naslanjajo na 3a člen ustave, ki pravi, da »se del suverenosti RS prelaga na mednarodne organizacije, s katerimi se podpišejo takšne pogodbe«, pa tudi, da »se odločitve teh mednarodnih organizacij v RS uporabljajo tako, kot to določi taista mednarodna organizacija.«

Ta člen je seveda v popolnem naprotju s 3. členom, ki pravi, da ima v RS oblast ljudstvo, to oblast pa izvaja neposredno in posredno z volitvami.

Ker je 3. člen ustave prednosten pred 3a členom (ki je bil mimogrede povedano sprejet neustavno, saj na referendumu leta 2003 obe možnosti, namreč vstopa ali nevstopa v nato in eu nista bili enakovredno prikazani, kar bi bila država sicer dolžna storiti, temveč je investirala 40 milijonov v propagando včlanjenja v ti dve organizaciji, v protiargumente pa nič), ima ljudstvo torej še vedno svojo večno in neodtuljivo pravico, da oblast v državi izvaja neposredno.

Dejstvo je, da RS temelji na volji ljudstva, na plebiscitu za samostojno državo, kar je v preambuli ustave zapisano kot naša neodtuljiva pravica do samoodločbe. Preambula je nad vsemi ostalimi členi ustave, saj preostala ustava zgolj bolj natančno določa glavno misel, vsebovano v preambuli. Dejstvo pa je tudi, da ljudstvo te ustave sploh še ni sprejelo. Sprejel jo je le državni zbor sam zase. Na referendumu še ni bila potrjena. V tridesetih letih obstoja države še ni bilo referenduma, s katerim bi se potrdila naša ustava!

Kdaj pa bo primeren čas za sprejem ustave?

Sedanja uradna oblast naše države od nas ne pričakuje, da bomo kot ljudstvo izvajali svojo oblast, saj na nas sploh ne gledajo kot na žive ljudi, temveč le kot na številke. Ko se združimo in sprejmemo novo, ljudsko ustavo, s tem pokažemo, da smo živo ljudstvo, ki se zaveda svoje odgovornosti in živi ljudje, ki se zavedamo sami sebe in svojih dejanj.

Mi sami smo tisti, ki se moramo odločiti, da se prebudimo kot državljani in se obnašamo kot odgovoren oblastnik, sicer se nam bi lahko zelo hitro zgodilo, da bi postali zasužnjeni v lastnih domovih in ujeti v zanko lastne neodločenosti.

Ko bomo kot ljudstvo sprejemali ustavo, je ne bomo sprejeli takšne, kot je ta v tem trenutku, saj vidimo, kaj nam je prinesla, popolno tiranijo državnih ustanov in njihovih tehnokratov, od oblasti ljudstva pa ni zapisanega ostalo skoraj nič. V tridesetih letih se ni našlo časa za potrditev ustave na referendumu, se je pa našel čas, da so ukinili vse možne oblike referenduma in vseh ostalih človekovih pravic.

V novi ustavi ne bo več 3.a člena.

V sedanji ustavi je še en člen, ki je v protislovju s 3 členom, ki nam zagotavlja oblast v državi. Ne le en člen, celo poglavje, imenuje se »Ustavno sodišče«.

Naši politiki so nam ob osamosvojitvi obljubljali Švico. Ampak v Švici imajo referendume nekajkrat na leto in lahko odločajo o vseh skupnih stvareh, kot se to za ljudovlado, demokracijo, spodobi. In v Švici nimajo ustavnega sodišča, saj je vrhovni ustavni razsodnik ljudstvo na referendumu.

Danes vidimo, da naše Ustavno sodišče ne ščiti naših ustavnih pravic in svoboščin, ali pa to počne komaj kdaj in še takrat le delno, zelo pomanjkljivo in z veliko zamudo, ukvarja pa se veliko bolj s politiko, kot s pravicami in ustavo, zato bi se lahko bolj upravičeno imenovalo »neustavno« sodišče, kot pa ustavno.

V naši novi ljudski ustavi torej ne more biti več ustavnega sodišča. Ustavna vprašanja lahko rešuje Vrhovno sodišče, v dvomu pa razpiše referendum, tako kot je to urejeno v Švici. Briše se torej celotno poglavje Ustavnega sodišča (Ustavni členi 160-167) , kjer pa je v ustavi omenjeno, se zamenja z Vrhovnim sodiščem.

V ustavi so še trije členi, ki so moralno sporni, namreč trije členi, ki govorijo o imuniteti poslancev, državnih svetnikov in sodnikov za vsa kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen manj kot pet let. Takšni členi so za pošteno ustavo in državo sramotni. Mislite, da je dobro na ta način vzpodbujati kazniva dejanja poslancev v državnem zboru in jih varovati pred sodnim pregonom? V Švici, na primer, uživajo poslanci imuniteto samo in izključno glede besed, izgovorjenih v državnem zboru. Te tri člene (83, 100, 134) je najbolje torej brisati oziroma ustrezno (po »švicarsko«) urediti.

Obstaja še en člen, katerega bi morali najverjetneje spremeniti, namreč člen ( 87), ki definira parlament. Glasi se: »Državni zbor lahko (samo z zakonom) odloča o pravicah in dolžnostih državljanov.« Veliko bolj smiselno je Državni zbor določiti tako, kot je to določeno v Švici, kjer »Državni zbor izvaja najvišjo oblast v državi, omejeno s pravicami državljanov in pokrajin.«

Člen, ki bi ga bilo koristno enotno dopolniti je ustavni člen, ki govori o zdravstvenem zavarovanju (51) . Temu členu je treba nujno pripisati našo pravico, da sami odločamo o načinu zdravljenja in o gojenju, pripravi in uporabi zelišč, pripravkov in zdravil.

Še en člen je nujno spremeniti, preden se lahko začnemo pogovarjati o podrobnostih vsedržavne reforme, ki je nujna, saj se družbene spremembe dogajajo po vsem svetu in naznanjajo tudi povsem drugačen mednarodni ekonomski sistem, zaradi česar moramo hitro ukrepati in oživiti ideje, katerih pri nas še zdaleč ne manjka, se pa niso mogle udejaniti zaradi globalističnih interesov, katerih v preteklosti nismo vedno zaznali.

V ustavnem členu, ki govori o volitvah (80) , je treba ukiniti 4% prag za vstop v Državni zbor, saj je to diskriminacija manjšh strank, kar omogoča, da v Državnem zboru že 30 let gledamo ene in iste ljudi.

Če hočemo državo vrniti ljudstvu, moramo vpeljati nazaj ljudske, civilne porote kot obveznost v sodnem sistemu. Sodnik torej vodi postopek, civilna porota pa odloča in sodi. Torej je treba ustrezno spremeniti obstoječi (128) člen, ki govori o udeležbi državljanov pri izvajanju sodne oblasti.

In seveda moramo spremeniti ustavni člen, ki govori o referendumu (90) in ga ne le vrniti v stanje, kakršno je bilo leta 1991, temveč v njemu zapisati referendumske pravice tako, kot jih imajo zapisane v Švici, da namreč lahko ljudje zbirajo podpise povsod in tudi odločajo o vsem, o ustavnih členih, mednarodnih pogodbah in o vseh zakonih, ki se jih tičejo.

Naše zahteve morajo biti enotne, usmerjene pa tako v sedanjost, kot tudi v bližnjo in daljnjo prihodnost.

Seveda je prav, da zahtevamo takojšnjo ukinitev vseh koronskih ukrepov in predvsem takojšnje prenehanje z uporabo pcr testa kot merodajnega za okužbe ali kužnost in takošnje prenehanje z razdvajanjem med cepljenimi in necepljenimi in vsiljevanjem kakršnih koli farmacevtskih pogojev.

A dokler ne zahtevamo predvsem ustavnih sprememb in tako dokažemo, da smo odrasli in zreli ljudje, ki razumemo, kar preberemo, nas ne bo nihče niti poslušal, saj ne moremo mižati pri 3a členu Ustave in se hkrati boriti za kakršne koli pravice glede zakonov ali odlokov.

Ne moremo se borit proti odlokom in se sklicevati na Ustavo, če v taisti Ustavi piše, da mednarodne korporacije ukazujejo in naši politiki ubogajo. Če ne popravimo Ustave, bi dopuščali, da nas legitimirajo kot lastnino Pfeizerja ali Moderne.

Najprej moramo dokazati, da smo zrelo in živo ljudstvo. Ne moremo reči, da se bomo s tem ukvarjali kasneje, ker sedaj je zadnji trenutek, teh 30 let čakanja na pravi trenutek spremembe oziroma sprejema prave ustave je odkapljalo v preteklost. Ustava je nad vsem, edino živo ljudstvo je nad Ustavo. Živo ljudstvo pa se zaveda samega sebe in svoje odgovornosti.

S trenutkom, ko se živo ljudstvo odloči, da preneha 3a člen, in to jasno izjavi, ne velja več protokol SZO, kar pomeni, da bodo v bolnišnicah lahko ljudi z gripo dejansko zdravili, država pa bo prenehala z vsiljevanjem lažnih pcr testov, nezdravih mask ter zdravju škodljivega eksperimentalnega cepljenja. Kdor se bo polnoleten in priseben hotel javiti kot poskusni zajček farmacevtske industrije, se bo lahko za to svobodno odločil, država pa tega ne sme več vsiljevati.

Ko kot ljudstvo z večino volilnih upravičencev z imenom in priimkom podpremo te ustavne spremembe, se izkažemo kot živo ljudstvo.

Nekdo bo rekel: »Nemogoče, saj za to ni predpisanega nobenega postopka!«

Seveda ne, le kako bi lahko država predpisovala postopke za neposredno izvajanje oblasti? Samo mi kot živo ljudstvo smo tisti, ki lahko predpišemo takšne postopke. Niso samo državni organi pristojni za izvajanje oblasti, saj so samo naši poslanci. Naše odločitve imajo prednost. Izkazati se moramo zgolj kot razumni ljudje s trdnim prepričanjem in neomajno enotnostjo živega ljudstva. Polovica volilnih upravičencev je 860.000. Tako je bilo vsaj predno se je začela izvajati kampanja za eksperimentalno genetsko terapijo.

Ne potrebujemo posebnih postopkov, naša organizacija temelji na prvem členu Deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi:

»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.«

Z enotnostjo in skupno vizijo bomo imeli legitimno podlago za Novo republiko, če ne prej, po prvih volitvah, jasno izražena enotna vizija pa bo tudi upravičen razlog za nove volitve. Na volitvah pa nastopimo enotno z vizijo že omenjene dogovorjene ustavne reforme kot Koalicija za Novo Republiko. V državni zbor je treba pripeljati vsaj 60 novih ljudi, kar bo izvedljivo, ko dobimo množično podporo pri ljudstvu, kar pa lahko dobimo le z enotnostjo vizije, ki jo izkažemo v veliki večini.

Ti ljudje v novem državnem zboru sprejmejo še uradno ceremonialno novo ustavo in se začnejo po svojih najboljših močeh in z izdatno pomočjo vseh dobronamernih državljanov in strokovnjakov vseh vrst in različnih pogledov ukvarjati z dejanskimi težavami, s katerimi se bomo hočeš nočeš morali soočiti, namreč s popolno preobrazbo družbe in z reformami na vseh področjih. Temu se ne bo moč izmakniti, izbiramo lahko le med možnostima, ali bomo v novem svetu svobodni ali sužnji.

Seveda se odločimo, da smo svobodni!

Se lahko to dogovorimo?

Ko nam uspe skleniti tak dogovor, imamo možnosti, da svojo vizijo prihodnosti naše države tudi uresničimo in zaživimo končno spet svobodno ter se reševanja težav, ki so jih povzročili globalistični zločinci in njihovi vazali lotimo odgovorno in pod budnim nadzorom ljudstva.

Začne pa se vse skupaj z našo odločitvijo, da neupravičenih in neustavnih ukrepov ne upoštevamo, temveč izvajamo državljansko nepokorščino do vseh krivičnih odlokov ter jasno in glasno izjavimo, da v celoti sprejemamo našo osebno in kolektivno odgovornost za izvajanje državne oblasti kot živi ljudje živega ljudstva in da imamo enotno vizijo kako to utemeljiti in sicer s sprejemom ljudske ustave s členi po meri ljudstva, za prenovljeno republiko, kjer bo oblast resnično v rokah ljudstva.

Zato pozivamo vse svobodoljubne ljudi, ki se zavedajo svojih odgovornosti kot pripadnikov živega ljudstva in aktivnih državljanov RS, da razširijo ta poziv kolikor je mogoče velikemu številu enakomislečih, da se lahko združimo z enotnim ciljem kot živo ljudstvo, ki se polno zavedamo in sprejemamo svojo odgovornost do države in odgovorno ter z jasno vizijo prihodnosti izvajamo oblast v državi v skladu z naravnim pravom, Deklaracijo o človekovih pravicah in z našo Ustavo, katero sprejmemo na referendumu v obliki, ki jo vsi skupno določimo.

Podpisane izjave zbiramo na OdborzaClovekoveSvoboscine@mail.com , s strani Odbora za človekove svoboščine pa se zavezujemo, da vas obvestimo, ko se bo zbrala dovolj številna podpora in da bomo takrat kopije vseh izjav skupaj poslali na naslednje naslove:

1. Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1000 Ljubljana info(at)varuh-rs.si

2. Notarska zbornica Slovenije, Tavčarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana info.nzs@siol.net

3. Vrhovno sodišče RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana urad.vsrs@sodisce.si

4. Ustavno sodišče, Beethovnova ulica 10, 1001 Ljubljana info@us-rs.si

5. Državni svet RS, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana gp@ds-rs.si

6. Državni zbor RS, Šubičeva ulica 4 p. p. 636, 1102 Ljubljana gp@dz-rs.si

7. Urad predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana gp.uprs@predsednik.si

8. Vlada Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 25, 1000 Ljubljana gp.gs@gov.si

Izjava živega človeka,

aktivnega državljana,

pripadnika živega ljudstva Republike Slovenije

Pri polni zavesti izjavljam, jaz _________________________________,

rojen dne____________________ v ____________________,

da kot živ človek v skladu z naravnimi zakoni in s prvim členom Deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da se vsi ljudje rodimo svobodni in imamo enako dostojanstvo in enake pravice, obdarjeni pa smo z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje,

in kot aktivni državljan ter pripadnik ljudstva Republike Slovenije, kateremu pripada po 3. členu Ustave oblast v državi in po preambuli neodtuljiva pravica do samoodločbe, neizpodbitno glasujem, naj se:

1. iz Ustave izbriše 3a člen, ki prelaga dele suverenosti države na mednarodne organizacije.

2. dopolni 51. člen Ustave z zapisano pravico, da lahko sami odločamo o načinu zdravljenja in o gojenju, pripravi in uporabi zelišč, pripravkov in zdravil.

3. izbriše iz ustavnega člena 80 zahteva za 4% prag za vstop stranke v državni zbor.

4. izbriše iz ustavnih členov 83, 100 in 134 imuniteta za vsa kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen manj kot pet let in se namesto tega zapiše, da velja imuniteta samo za besede, izrečene v državnem zboru.

5. spremeni 87 člen Ustave tako, da se glasi: »Državni zbor izvaja najvišjo oblast v državi, omejeno s pravicami državljanov in pokrajin.«

6. spremeni 90 člen Ustave ( o zakonodajnem referendumu) tako, da se povrne v stanje iz leta 1991, poleg tega pa se pripiše še pravica ljudstva, da zbira podpise povsod in da lahko odloča o vseh skupnih zadevah, in sicer tako glede ustavnih členov, kot tudi vseh zakonov in mednarodnih pogodb.

7. doda v 128 člen Ustave obveza, da razen v izjemnih primerih, ko to zaradi objektivnih, natančno določenih razlogov ni mogoče (zaščita mladoletnih), na vseh sojenjih postopek vodi sodnik, o sodbi pa odloča civilna porota.

8. izbrišejo iz Ustave členi 160-167, ki govorijo o Ustavnem sodišču, v ustavnih členih 82, 109, 119, 156 pa se pristojnost Ustavnega nadomesti s pristojnostjo Vrhovnega sodišča, ki se v dvomu lahko odloči za referendum.

9. uskladijo vsi dotični zakoni z novo Ustavo.

Datum:_________________ Podpis:__________________________________________________

Kontakt:_________________________________________________________________________

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LVII.

LVII.
Nato sem videl nebo odprto in prikazal se je bel konj. Ta, ki ga je jezdil, se imenuje Zvesti in Resnični. Ta pravično razsoja in se bojuje. 12 Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko diademov; napisano pa ima ime, ki ga ne pozna nihče, le on sam. 13 Ogrnjen je v plašč, ki je bil namočen v krvi. Ime mu je Božja Beseda. 14 Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico. 15 Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih. Pasel jih bo z železno palico in tlačil stiskalnico z vinom srdite jeze Boga, vladarja vsega. 16 Na plašču in na boku pa ima napisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov.
Razodetje 19:11

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LIX.

LIX.
Ratha Kalpana (from Sanskrit ratha, meaning ‘chariot’, and kalpana, meaning ‘image’)[1] is a metaphor used in Hindu scriptures to describe the relationship between the senses, mind, intellect and the Self.[2] [3] The metaphor was first used in the Katha Upanishad and is thought to have inspired similar descriptions in the Bhagavad Gita, the Dhammapada and Plato’s Phaedrus.[4] [5] [6] [7] Gerald James Larson, a scholar of Indian philosophies, believes that the chariot metaphor contains one of the earliest references to ideas and terminology of the Indian philosophical school Samkhya.[8]
Ratha Kalpana is used, in the third chapter of Katha Upanishad, as a device to explain the hierarchy of various levels of existence. In this context, spiritual practice is seen as a return to consciousness through the levels of manifested existence.[9] The metaphor forms a part of the teaching imparted to Nachiketa, a child seeking knowledge about life after death, by Yama, the Hindu god of death.[10] It follows an instruction by Yama on the difference between preya (pleasant) and shreya (good).[11] [a] William K. Mahony, in The Artful Universe: An Introduction to the Vedic Religious Imagination, writes, “We have in this metaphor an image of a powerful process that can either lead to fulfillment or in which the seeker can become lost.”[13]
Analogy
Verses 1.3.3–11 of Katha Upanishad deal with the allegoric expression of an individual as a chariot.[5] The body is equated to a chariot where the horses are the senses, the reins are the mind, and the charioteer is the intellect.[2] The master of the chariot is the Self, on forgetting which the charioteer intellect becomes absorbed in the field of action. The verses conclude by describing control of the chariot and contemplation on the Self as ways by which the intellect acquires Self Knowledge.[14]
He who has the understanding of the driver of the chariot and controls the rein of his mind, he reaches the end of the journey, that supreme abode of the all–pervading
— Katha Upanishad 1.3.10–11
https://www.revolvy.com/main/index.php?s=Ratha%20Kalpana

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LVIII.

LVIII.
Kalkin, also called Kalki, final avatar (incarnation) of the Hindu god Vishnu, who is yet to appear. At the end of the present Kali yuga (age), when virtue and dharma have disappeared and the world is ruled by the unjust, Kalkin will appear to destroy the wicked and to usher in a new age. He will be seated on a white horse with a naked sword in his hand, blazing like a comet. He is less commonly represented in painting and sculpture than the other avatars of Vishnu and is shown either on horseback or accompanied by his horse. According to some legends of the end of the world, Kalkin’s horse will stamp the earth with its right foot, causing the tortoise which supports the world to drop into the deep. Then the gods will restore the earth once again to its former purity.
https://www.britannica.com/topic/Kalkin

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LVI.

LVI.
The Thracian/Phrygian god Sabazios is well-attested in ancient Europe, but little – if any – mythology is known about him, not in the least because Thrace (modern Bulgaria) was not a literate culture before its Hellenisation, Romanisation and later Christianisation. Another fact might be because his worship (where it is attested outside of Thrace) appears to have been part of a ‘mystery cult’ where mythology was imparted as secrets to initiates and was not – in common with the greater part of the more ancient Greek, Italic, Celtic and Pontic/Phrygian traditions – part of a common orally-transmitted mythical corpus of knowledge.
We know that the cult of Sabazios was popular in late archaic and Classical Greece, and that it was later to spread throughout the Roman empire. We also know that it showed a good deal of syncretism with the cult of Dionysus/Bacchus, and that two were sometimes considered to be the same god, albeit that the connection of Dionysus/Bacchus to wine was more explicit among the Greeks and Romans while the cult of Sabazios appears to have emphasized the fertility aspects common to the two.
The explosion of Hellenic influence and the rise of the Roman Republic on its coat-tails exposed the Greco-Roman world to a plethora of exotic influences, the most favourable of which they found in the Near East. For this reason, these cultures began to ‘orientalise’ and absorb the religious cultures of Thrace and Phrygia, which after the 3rdC BCE were a melting pot also incorporating Celtic and Eastern beliefs. The official acceptance of the Phrygian cults of Attis and the Magna Mater, Cybele, were a prime example of this process, but the older mystery-cults of Orphism and Sabazios-Dionysus had a longer history of influence, which along with the chthonic mystery cult at Eleusis and on the island of Samothrace were testament to the diverse interactions occurring in European paganism.
The adoption of Phrygian Cybele into the official cult of Rome marked the end of the second Punic War, and was perhaps a useful buffer against the more chaotic but no less exotic Bacchanalia. It was following this that the Romans increasingly appear to have shown an interest in the cult of Sabazios (Rome had a temple of ‘Jupiter Sabazios’), which perhaps offered a more conservative aspect of the Dionysiac-Bacchic cult.
The most common Phrygian and Thracian imagery associated with Sabazios are stone stelae depicting him as a horseman – not a feature seen in Dionysian imagery, except where we see the god’s accomplice Silenus mounted on an Ass. The ‘Thracian Horseman’ is depicted as active and young, and usually shown wearing a billowing cloak and armed with a lance. His image is usually accompanied by some adversarial animals: most often a snake twined around a tree, and sometimes by lions and other wild beasts. Apart from his mount and his weapon, the imagery correlates strongly with that often seen with the archetypal Greek mythical Hero, Hercules. The serpent-slaying hero-role is also seen with Greek Apollo, and it appears that the syncretism between these characters as well as the Centaur Chiron and the god Hermes was a strong feature stamped upon Thracian and Phrygian religion, as well as that of the Celts whose ideas had mingled with theirs during the ‘La Téne’ cultural period. Indeed, when the Romans invaded the Balkans and pushed for Anatolia they were met by combined Thracian, Dacian and ‘Celtic’ forces, whose cavalry was a remarkable and obviously elite part of their fighting style and source of much success until Rome finally defeated and incorporated them into their own armies. The regional prowess of cavalry warfare was at its greatest with the Macedonian Hero-King Alexander, whose father bore the name ‘Phillip’ (‘lover of horses’) and whose cavalry swept aside all opposition in his great surge of conquest during the 4th and 3rdC’s BCE. This was perhaps the spiritual origin of Europe’s medieval mounted warrior elites, and the image of the mounted Thracian Sabazios was used for that of Christianity’s interloper ‘St. George’:
The mythology regarding the ‘horseman’ must have incorporated much of that common to the Herculaean and Apollonian myths as well as the Dionysian aspects of Sabazios. not to mention the martial aspects of gods such as Mars. The icon of the galloping helpful horseman ‘coming from’ the underworld where it has been victorious over the serpents and demons incorporates all of these in a more simplified and much more fundamental and portable manner.
As previously mentioned, the cult of the Thracian-Phrygian god Sabazios met with some degree of popularity in the Roman Empire. Apart from a few religious stelae, the most prominent artefacts from the cult are the bronze-alloy votive ‘hands’ discovered in places such as Herculaneum and even as far north as modern Belgium. These hands are know as the ‘Hand of Sabazios’, and generally display a gesture which appears to have been adopted by the early Christian church, and is still used by priests in blessings to this day.
Sabazios – the ‘other’ Thracian god.

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LV.

LV.
64. CARINTHIA, which also is a mountainous region, lies next to Carniola and adjoins Styria to the east and north; to the west and south it borders on the Italian Alps and Friuli. It contains many valleys and hills that are fertile in wheat, many lakes, and many rivers, of which the foremost is the Drava, which is no smaller than the Sava and runs through Styria and Pannonia into the Danube. The Austrians hold sovereignty over the country and call its ruler the Archduke.
Whenever a new ruler assumes office, they observe a ceremony that i have heard of nowhere else. In a spacious valley not far from the town of St. Veit an der Glan, the remains of an ancient city can be seen, whose name has been effaced by the long passage of time.
Nearby, in its open meadows, stands an upright marble stone. This is mounted by a peasant to whom the duty falls by familial descent and the right of inheritance. On the right stands a scrawny black ox, on the left an equally emaciated mare. The common people and all the peasantry crowd around. Surrounded by nobles dresses in purple, the ruler then advances from the opposite side of the meadows, preceded by a banner and the insignia of suvereignity. The count of Gorizia, who supervises palace affairs, leads the way amidst twelve smaller banners, and he is followed by the other officers of state. No one in the procession seems unworthy of honor except for the ruler himself, who presents the appearance of a peasant. His clothes are rustic, his cap and shoes are rustic and the staff he holds in his hand identifies him as a shepherd.
When the peasant on top of the stone observes him coming, he shouts in the Slavic language (for the Carinthians, too, are Slavs), »Who is this I see advancing with such pride?« The people standing around him answer that the ruler of the land is approaching. Then he asks, »Is he a righteous judge, who seeks his country’s welfare? Is he a free man and worth of office? Is he a follower and defender of the christian faith?« They all reply, »He is and he will be!« The peasant rejoins, »I therefore ask what right he has to move me from this place.# The count of Gorizia answers, »We purchase this place from you for sixty denarii, and these animals will be yours,« pointing to the ox and the mare. »You will also receive the ruler’s robes, which he removed just now, and your house will be unencumbered and free of tax.« When these words have been spoken, the peasant gives the ruler a light slap on the face and commands him to be a good judge; then he gets up and leaves the place, taking the animals with him. The ruler climbs the stone and, brandishing a naked sword in his hand, he turns in every direction and promises the people impartial justice. They say that he also drinks cold water which is brought to him in a peasant’s cap, as if he were condemning the use of wine. He then makes his way to the Church of Saal, named St. Mary, which stands on a nearby hill; it is said to have once been a pontifical see. Following the celebration of a mass, the ruler takes off his rustic garments, puts on a general’s cloak and after dining sumptuosly with the nobles, returns to the meadows, where, sitting in judgement, he dispenses justice to petitioners and confirms fiefdoms.
The duke of Carinthia was also the imperial huntsman, to whom were referred all the lawsuits of hunters; when summoned to a trial in the emperor’s presence, he
Ustoličevanje koroških knezov, Leopold Stainreuter

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LIV.

LIV.
Some intriguing petroglyphs were discovered in the so-called Cave of Iapodes northeast of Ilirska Bistrica, Slovenia, and the possibility of the cave being a ritual place of Early Slavs was soon put forward.
Japodska jama (Cave of Iapodes/Iapodic cave; alternative name Jama pri Trnovskem studencu A cave near Trnovo spring ) lies some 3 km NE from the town of Ilirska Bistrica, Slovenia; roughly in the middle of the Ilirska Bistrica fossil landslide, at 760 m elevation. According to the Electronic Cadastre of Caves the Cave of Iapodes is 15 m long and 8 m deep, classified as an overhang/grotto (spodmol, kevdrc). The entrance to the cave is a collapsed opening, roughly oval shaped, 5 m by 3 m, and 3 m deep with precipitous walls. The cave is oriented roughly in an NNE–SSW direction.
The cave has an overhang in the southern part and a lower level leading to a (now defunct) water source (or a man–made basin for retaining precipitation water). Inside the overhang on the eastern wall there is a rocky protrusion onto which the petroglyphs were carved.
The first report of the petroglyphs in Cave of Iapodes came in 2009, and a preliminary study was made in 2014. There are two distinct groups of petroglyphs on the eastern wall of the cave, just inside the overhang. One — an anthropomorphic figure — is on the edge of a rocky protrusion, and the other group — an overlapping collection of circles and lines — can be found on the side of the protrusion, about one meter to the left (north) and half a meter down from the anthropomorphic figure.
.The figure is 12,3 cm high and 15,2 cm wide, and the carving is 3–5 mm deep. It has a circular segment for a head, a line for a body, one hand that is crossed by two shorter lines, and wide straddled legs, giving the overall impression of a stick figure man.
What the image represents remains a mystery, due to its isolation, rather crude form and lack of finds in the cave. No datable evidence was ever found in the cave or its vicinity, and no systematic archaeological work has been undertaken as of today. Hrobat Virloget discusses the possibility that the image could represent a horseman, the crossed lines at the end of the hand picturing the horse’s head, and the ‘legs’ actually being the horse.
A newly discovered Slavic shrine in Slovenia? Saša Iskrić Smrekar

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LIII.

LIII.
Veles ali Volos je bil slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva[1], obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kače[2], bika ali volka.[3] Podobno kakor nordijski Odin je tudi Veles bog čarovništva in verjetno tudi bog poezije.[4][5] V krščanstvu je bil Veles delno nadomeščen z raznimi svetniki (Sveti Blaž, Sveti Vlaho, Sveti Nikolaj, Sveti Valentin, morda Sveti Mihael in drugi), deloma pa poistoveten s hudičem.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Veles_(bog)

Venetski konji (zgodovina in bajeslovje) – Opombe LII.

LII.
Sabazios
Sabazios is a Solar-Chthonic nomadic Thracian mountain warrior horseman god of ecstasy, oracle and nocturnal thunderstorms, associated with all manner of mystical, totemic, and esoteric symbols, tools, and practices. Among His most prominent associations is the serpent, a spear or thyrsus-staff and His primary sacrificial animal, which seems to shift geo-culturally between the horned ram and the bull. He is more closely linked to beer than wine, but it seems that any liquid intoxicant would suit Him and His cult just fine. In the ancient world, through interpretatio romana and interpretatio graeca Sabazios was syncretized very heavily with Jupiter/Jove/Iovis, Zeus, and Dionysos-Bacchus.

A note on spelling: Sabazios’ name is inscribed and rendered by various ancient authors in a number of ways (Sabadios; Sauazios; Saazios; Sabos; Sebazios; Sabadius; Sebadius; Sabasiua; Se’beziu; Sabadiua; Sebadi; Sebadas; Sabazis; Sabasius; Sebesius; Sabadius, etc) and, despite the demonstrated variance of these forms, it is accepted that all of these names refer to a single god.
http://www.sabazius.com/about-sabazios.html